Zakaj se zbuditi in teči zgodaj zjutraj? Jutro. Svež zrak. Mir. Nov začetek. Moj čas.
Šport imam rada že od malega, tek imam še rajši. Običajno imam najrajši jutranji tek. Čas, ko sem sama s sabo, ko se prebuja narava, ko je mir, čas pred vsemi obveznostmi tistega dne.
Nimam težav z zgodnjim vstajanjem, drži pa, da je zato potrebna večerna disciplina, ki vključuje odhod v posteljo vsaj kakšno minuto prej kot bi bilo to običajno in misel na to, da imam za zjutraj pripravljeno športno opremo. Vendar vse to je stvar navade, ki kmalu preraste v vsakodnevno rutino.
Zaradi jutranje rekreacije se počutim boljše. Na nek način se prebudim. Dnevi, ko moram preskočiti tek se počutim drugače, manj prebujeno, z manj energije. Če se odpravim na tek dovolj zgodaj vidim sončni vzhod. Koliko ljudi ujame sončni vzhod, koliko ljudi začuti tisto svežo jutranjo meglico na obrazu, ko večina mesta še spi? Ne veliko. Te drobne jutranje pozornosti vidim kot darilo. Samo zame.
Jutranji čas, ko sem sama s seboj je tudi odličen čas, da razmislim o obveznostih, ki me čakajo tisti dan v službi. Včasih se na nek način že pripravim na določene obveznosti, včasih se mi poraja celo kakšna rešitev ali pa se mi sprva težak problem zazdi precej lažji, kot se mi je sprva zdel. Je odličen čas za razmislek.
Ko zgodaj zjutraj srečam tekača ali kolesarja se vedno na nek način pozdravimo ali z roko, ali s kimanjem glave ali z nasmehom. Zgodaj zjutraj nas ni veliko in zato se zdi, da gre za »elitno članstvo jutranjih tekačev« 😊 in skoraj slišim kako vsak mimoidoči reče »Bravo.« 😊
Moje mnenje je, da te jutranji tek prebudi in spravi dobesedno v življenje. Prepričana sem, da smo jutranji ljudje bolj pozitivni, bolj nasmejani in da zadeve vidimo v bolj pozitivni luči.