Lahko? Raje ne? Da, vendar z jasno postavljeno mejo. Ali vseeno rajši ne?
Vseeno je, ali samo sediš in prikimavaš, medtem, ko se tvoj sodelavec pritožuje nad plačo ali nad sodelavcem, vodjo. V njegovih očeh to lahko pomeni, da kadrovska služba meni enako. Ne glede na to, da sodelavcu jasno poveste, da ni tako, bo sodelavec ali širši krog sodelavcev kljub vsemu domnevalo, da ste enakega mnenja kot oni sami.
V organizaciji so ljudje in med ljudmi se stkejo prijateljstva. Nekatera bolj tesna, nekatera malo manj. Vendar ne glede na vse med ljudmi prihaja do različnih tj. druženj. Lahko je zgolj skupna kava, skupna malica, pogovor v pisarni ali na hodniku, še celo pogovor v toaletnih prostorih ni redka izjema. Moje mnenje je, da mora delavec v kadrovski službi imeti bistveno več postavljenih meja kot vsi ostali sodelavci. Zelo verjetno je, da bi morali tudi ostali sodelavci imeti meje, vendar zlasti delavec v kadrovski službi je tisti, ki jo zagotovo mora imeti.
Sodelavci bi morali delavca v kadrovski službi obravnavati kot nepristranskega, morali bi verjeti, da kadrovska služba ravna popolnoma diskretno z zaupnimi informacijami, kar pa je lahko težko, če je znano, da ima delavec v kadrovski službi tesna prijateljstva z nekaterimi sodelavci, ki se družijo tudi izven službenega časa.
Kadrovska služba je lahko prijazna, topla, kolegialna. Vendar prijateljstvo z ostalimi sodelavci izven službenega časa? Morda. Morda, če ste izredno previdni v pogovorih in druženju z ostalimi sodelavci.
Zavedati se je potrebno, da delo kadrovske službe nikakor ni preprosto. Kadrovska služba ima opravka s številnimi informacijami in nalogami, ki so vse prej kot enostavne. Nevede informacije nosimo ves čas s sabo tudi, ko smo v prostem času s partnerjem, otroci, družino in celo sodelavci. Zato je včasih morda bolje, da sodelavci ostanejo sodelavci v prostorih službe. Morda je včasih lahko težko, a moje mnenje je, da je to neločljiv del kadrovske službe.