Mineva že mesec in pol odkar je Slovenija razglasila epidemijo – COVID-19. Sem punca, ki že od nekdaj zelo rada spremlja domače novice kot tudi svetovne. Eden izmed mojih jutranjih ritualov je prebiranje svežih dnevnih novic in od januarja dalje se mi je zdelo, da se virus dogaja nekje daleč na vzhodu in sem se spraševala kako ga ne morejo zajeziti oziroma kako menda ni zdravila. Vsak dan je bilo več ljudi okuženih, vsak dan je bilo več smrtnih žrtev, vsak dan je bilo več nepojasnjenih simptomov okužbe. Skratka, vse skupaj je bilo »čudno«, a obenem tam nekje – daleč.
Pa vendar se je vse skupaj začelo zelo hitro približevati tudi našim krajem, kjer živimo. Imela sem občutek, kot da bi nekateri »komaj čakali«, da se prvi primer okužbe zgodi tudi v Sloveniji in samo vprašanje časa je bilo kdaj – in se je zgodilo… Vse novice so bolj ali manj govorile o izbruhu virusa v tujini in stanje v Sloveniji. Spremljali smo priporočila in usmeritve pristojnih institucij. Vsak dan znova, vse do četrtka, 12. marca 2020, ko je Slovenija razglasila epidemijo novega koronavirusa.
Že kakšen dan prej smo se začeli v službi pripravljati v smislu opozoril, smernic pri pazljivejšem ravnanju na delovnem mestu. Tisti četrtek pa sem že zjutraj čutila, da ne bo običajen dan v službi – 90% delovnih nalog tistega dne in še več naslednjih dni sem se ukvarjala s pripravo navodil zaposlenim za ravnanje v zvezi s pojavom novega koronavirusa, usklajevanjem in odredbami zaposlenim za delo od doma v prihodnjih dneh. Večina ljudi je razmišljala kako bo ostala doma v svojih stanovanjih in hišah ter opravljala svoje delo v domačem okolju. Jaz osebno na to misel nisem niti pomislila. Tako je bilo tudi vse naslednje dni – bolj ali manj relacija med službo in domom. Kmalu zatem pa se je zgodilo tako, da sem zbolela. Ironično. Ravno v času, ko smo pogledali vsakega bolj čudno, če je samo zakašljal ali kihnil – a mislim, da sem jo odnesla zgolj z malce bolj zoprnim prehladom. V dobro vseh sem ostala teden dni doma in opravljala delo od doma…
Poigravanje s številkami predvidenih okuženih in predvidenih smrti se mi je zdelo naravnost grozljivo in ko sem imela priložnost vse skupaj spoznati malce bolj od blizu oz. morda malce več sem začela o vsem skupaj bolj resno razmišljati tudi sama. Seveda ob predpostavki, da sem vsa priporočila in smernice že upoštevala in spoštovala…
Ne glede na vse koliko smo stari, v kakšnem zdravstvenem stanju smo – ranljivi smo vsi…