Kaj sem se naučila oziroma spoznala v času epidemije novega koronavirusa (2. del)

Strinjam se, da je treba upoštevati priporočila ustreznih institucij za katere verjamem, da so ustrezno strokovno podkovani. Tiste prve dni sem imela občutek, da sem praktično ves čas spremljala novice v zvezi s koronavirusom. Glede na to, da je veliko ljudi zaradi pojava koronavirusa moralo praktično »čez noč« spremeniti svoj vsakodnevni življenjski ritem menim, da bo tudi, ko se bo situacija umirila precej ljudi obdržalo katere izmed novih navad, ki s(m)o si jih privzgojili med epidemijo.

Od začetka razglašene epidemije in vse do danes sem možnost dela od doma izkoristila minimalno. Teden dni zaradi mojega prehlada, ki pa mi ni onemogočal dela in morda še dan ali dva. Delo od doma se na prvi pogled sliši zelo privlačno in v marsikaterih pogledih tudi je. Delo od doma je priročno v primeru, ko je treba dnevno premagovati daljšo razdaljo od doma do delovnega mesta in obratno ter seveda ob predpostavki, da so delovne naloge takšne, ki jih lahko opravljaš kjerkoli. Delo od doma ne pomeni in nikakor ne sme biti »dopust.«

Moje delovne naloge lahko sicer načeloma opravljam od doma, a vendar je bistveno lažje opravljati naloge v pisarni, kjer je pri roki vse. Poleg tega sem opazila, da pri delu od doma dejansko delam ves dan po malem, računalnik je bil vključen večino dneva. Medtem, ko pri običajnih delovnih dnevih vsaj običajno to ni dnevna praksa. Je pa seveda odvisno od posameznega človeka kako si zastavi delo od doma. Moje osebno mnenje, ki izhaja iz opazovanj na delovnem mestu je, da tisti, ki že v pisarni delo opravlja »bolj težko in ohlapno«, ga bo tudi doma bolj »dopustniško.«

Sicer pa mi je delo v pisarni v času epidemije povsem všeč. Na cesti ni bilo veliko prometa, nobenih zastojev. Pred službo prazno parkirišče. Nobene gneče niti v popoldanskem času, ko sem se vračala iz službe domov. Moja pisarna je običajno precej obiskana, tokrat temu ni bilo tako. Zaradi novih pravil sem bila tudi bolj dosledna, da v pisarno ni ravno zaželeno prihajati. Če je le mogoče se je treba posluževati elektronskih tehnologij. Drži pa, da sem imela kljub temu zelo, zelo veliko delovnih obveznosti in ravno ne želim razlagati o elektronskih sporočilih. Dnevno jih je bilo preko 150…

Predvsem v javnem sektorju je veljalo, da je delo od doma praktično nemogoče. No, »čez noč« se je marsikaj spremenilo. Če nekdo reče, da je težko, sama menim, da je potem povsem mogoče 😊. Spoznavamo, da je delo od doma mogoče. Ne vedno, ne povsod, ne pri vseh, pa vendarle – ob določenih pogojih in pravilih se je to izkazalo, da je mogoče. Že v preteklosti sem bila precej pozorna na to, da ljudje niso prihajali preblizu mene in sem jim dala to tudi jasno vedeti, sedaj pa sem pri tem še toliko bolj dosledna. Tudi razkuževanje pisarniških površin mi je postalo vsako jutro in med delom nekaj povsem običajnega.

Ko smo bili omejeni z gibanjem znotraj občine v kateri prebivamo pa sem še bolj spoznala, da imamo v okolici, kjer živim veliko lepih krajev, ki jih sicer poznam, a se nikoli nisem tega tako zavedala. Vsaj meni je bilo vedno povsem samoumevno, da kamorkoli sem si zaželela sem tudi šla. Zagotovo je bilo dodatno spoznanje, da za življenje ne potrebujemo ravno vsega kar nam potrošništvo ponuja. Nikakor ne.

Živim v kraju, kjer je precej kolesarskih poti, ki jih kolesarji poznajo zelo dobro. To se je izkazalo tudi v času epidemije. Bolj smo poslušali, da moramo ostajati doma, bolj sem imela občutek, da se ljudje zatekajo v naravo 😊 Kadarkoli sem pogledala na cesto, vedno se je na njej nahajal kakšen kolesar. Zato tudi nisem bila presenečena, ko sem med tekom srečala kolesarja, ki je pozdravil – bil ni nihče drug kot predsednik države. Podobna zgodba tudi čez nekaj dni, kolesar – predsednik države pozdravi, ko se pelje mimo, ko z nečakom igram nogomet. Kaj vse se spreminja v času epidemije 😊

Še bolj pa se zavedam in vsekakor bom pri tem čim bolj dosledna…..ko bom zbolela, bom ostala doma. To bom absolutno pričakovala tudi od ljudi s katerimi bom v delovnem okolju in ljudi, ki so mi blizu. To ne pomeni ničesar slabega, to pomeni zgolj upoštevanje in predvsem spoštovanje do drugih ljudi. Če ne prej, se je to še kako pomembno izkazalo sedaj!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja