Uvajanje otroka v vrtec je pomemben prehoden proces, ki zahteva prilagajanje tako otroka kot staršev. Pomembno se mi zdi, da se otroka postopoma uvaja v novo okolje, da se počuti varnega in da se počuti kar najbolj udobno.
Moje mnenje je, da starši lahko pomagamo otroku z vzpostavljanjem rutin, spodbujanjem pozitivnega odnosa do vrtca in s komunikacijo z vzgojiteljicami v vrtcu. Porodniški dopust se je bližal zaključku in v sredini meseca januarja smo tudi mi začeli z uvajanjem Bjorna v vrtec. Naš vrtec zagovarja postopno uvajanje, če je s strani staršev le mogoče in zdi se mi smiselno. Po 15-mesecih domačega in varnega okolja smo pogumno zakorakali v vrtec, kjer so še drugi otroci in ne samo to, zakorakali smo žal tudi v okolje virusov, prehladov in bolezni. Na mojo veliko žalost. Zavedam se, da smo v okolju, kjer je več posameznikov bolj in pogosto izpostavljeni različnim virusom in bakterijam. Posebej velja to v okolju, kjer so prisotni otroci.
Zelo pomembno se mi zdi in upam, da se vsi zavedamo tega, da moramo vsi sodelovati (tako starši kot vzgojitelji) pri preprečevanju širjenja bolezni z rednim umivanjem rok, upoštevanjem higienskih smernic in ohranjanjem zdravega okolja.
Že prvi dnevi uvajanja v vrtec sem imela uvid, da bomo verjetno virusom hitro podlegli tudi mi. Pa vendar sem se prve dni tolažila, da smo le po uro ali dve izpostavljeni virusom in da se bomo virusu izognili vsaj na začetku. Nekateri starši svoje otroke pripeljejo v varstvo prehlajene. Kako zelo sem težko gledala otroke, ki so tekli in hkrati kihali ter imeli t.i. dobesedno zelene svečke iz nosu. Začela sem se spraševati ali res ne morejo starši ostati nekaj dni doma in poskrbeti za otroka, da se pozdravi in ali res ne morejo vzgojiteljice obrazložiti staršem, da takšen otrok ne more biti v varstvu z drugimi otroci?
Bjorn je ostajal v vrtcu čedalje dlje in sam, da se je navajal v varstvu in po dveh tednih (žal pričakovano) je tudi on začel pokašljevati in smrkati. Po nekaj dneh je postajal nejevoljen in jokav in sledil je obisk pri zdravniku in pristali smo na prvi negi za otroka ter antibiotikih. Žal bom na vrnitev v službo morala počakati še nekaj časa, saj moramo najprej pozdraviti Bjorna. Seveda bo sledilo ponovno uvajanje v vrtec, da se spet navadimo eden na drugega in srčno upam, da bo smrkljev in pokašljevanj s strani drugih otrok čim manj oz. pričakujem, da jih ne bo. Za sebe vem, da bom mojega otroka vedno vrnila v vrtec zdravega in ne samo skoraj zdravega. Razumem, da imamo starši službe in včasih ne moremo vzeti dopusta ali bolniške. Pa vendar smo se odločili, da bomo imeli otroke in to pomeni tudi skrb za njih. Ne razumem staršev kako lahko bolnega otroka pustijo v varstvo v vrtec in ne razumem vzgojiteljic, ki dovolijo, da je takšen otrok v vrtcu. Močno pokašljevanje in zelen izcedek iz nosu zagotovo ne pomeni, da je otrok zdrav. in takšen otrok ne sodi v vrtec.
Zgodnje otroštvo pač zahteva ves naš čas, da smo z otrokom in smo toliko bolj sočutni do otrok. Otrok odrašča in z vsakim dnem bo lažje, bolj bo razumel situacije v življenju. Res prosim vse nas starše, da imamo otroka v domačem okolju, ko vidimo, da se ne počuti dobro. Otroku bo tako lažje, da se bo počutil boljše in da bo zdrav in prosim, da hkrati ne ogrožamo drugih otrok z nepotrebnimi virusi.