O trendu športne joge je bilo povedanega že veliko – omili bolečino, umirja živce, izboljšuje spanje in razpoloženje. Sliši se skoraj fantastično, obstaja pa tudi veliko študij, ki potrjujejo to učinkovitost. Zlasti za »moderno osebo« zahodnega sveta joga služi kot zaščita pred novodobnimi civilizacijskimi boleznimi. Da bi ohranili notranje ravnovesje in spodbujali odpornost na stres se vedno več ljudi odloča za izvajanje joge. In kaj joga resnično dobrega prinaša človeku?
Kaj je joga?
Izvorno iz Indije, joga je praksa, ki združuje telesa in vaje za sprostitev. Kombinacija zavestnega dihanja in telesnih vaj so glavna sestavina prakse. Meditacija je pogosto tudi pomemben vidik. Joga prvotno vsebuje veliko kompleksnih učenj in filozofij za razvoj osebnosti in ni omejena na praktične vaje. V nasprotju s klasično indijsko jogo skušamo slediti celostnim konceptom, v katerih je treba uskladiti telo in psiho. Joga je tako zanimiva za nas na medicinskem področju in predvsem v psihosomatskih težavah.
Psihološki učinki
Z sproščanjem telesa in osredotočanjem na duševno sprostitev se lahko telo in psiha ponovno uravnotežita. Učinek vaj temelji na zmanjšanju nekaterih stresnih hormonov, kot je kortizol. Istočasno se poveča serotonin in melatonin. Prvi je vzrok za naše dobro počutje, melatonin pa nadzoruje cikel spanja in budnosti. Tisti, ki prakticirajo jogo, redno poročajo tudi o več samozavesti, zadovoljstvu in nižjem občutku stresa. Tudi stres, povezan z delom, se lahko učinkovito prepreči z jogo.
Povečana produktivnost na delovnem mestu
Tisti, ki redno prakticirajo jogo, so lahko veliko bolj produktivni na delovnem mestu tudi zaradi zmanjšanega stresa, manj bolečin v hrbtu in povečanega duševnega počutja. Joga izboljšuje vse te dejavnike, ki učinkovito ogrožajo produktivnost na delovnem mestu.
Joga nam lahko veliko da. Še posebej, ko gre za preprečevanje nekaterih duševnih in fizičnih obolenj, Zato izvajajte jogo. Dovolj je že 10 do 20 minut na dan za doseganje pozitivnih učinkov.