Tek. Tako kratka in preprosta beseda, ki pa je lahko zelo močna. Meni tek pomeni ogromno. Ko tečem sem sama s seboj, preprosto sama z mojimi mislimi. Večerni tek je običajno za mene čas, ko premislim o dnevu in službi, medtem, ko mi jutranji tek da polno zagona in energije za ves dan.
Prispevek, ki govori o teku v dežju sem želela napisati že dlje časa. Če ne prej je ravno danes na deževno nedeljo idealen čas za pisanje takšnega prispevka. Namreč, nedelja je bila ves dan deževna, vendar za tek ne poznam ovir. Obstajajo sicer trenutki, ko sem se mu z veseljem odpovedala zaradi različnih okoliščin v katerih sem bila v danem trenutku in brez dvoma, da bodo takšne situacije tudi v prihodnje.
Kljub dežju sem se danes odpravila ven in tekla. Povsem premočena od dežnih kapelj in vmesnega krajšega naliva sem bila nasmejana in zadala sem si, da je danes res čas, da moje misli o teku v dežju izlijem na papir. Ves dan sem se po tiho veselila, da se bom zvečer usedla za računalnik in napisala, kar sem si želela.
Veliko ljudi se vsakodnevno odpravi na sprehod, na tek, na kolo ali pa se z družbo odpravi na igrišče in odigra nogomet ali morda košarko. Sama imam šport zelo rada že od majhnih nog, v zadnjem obdobju pa praktično ne mine dan, da ne bi obula tekaških copat in odtekla vsaj del moje ljube trase.
Šport mi pomeni sprostitev, preizkus moči, iskanje vztrajnosti, ki se kasneje izkaže marsikje drugje. Športniki zagotovo vedo na kaj vse mislim tu in ko imaš nekaj rad in ti pomeni veliko boš strmel, da boš to negoval v dobri veri še naprej.
Tečem v vsakem vremenu (seveda ne ob nevihtah in hudih nalivih ter hudih pripekah). Obožujem temperature za tek, ki kažejo max. 20 stopinj. Zelo ljub pa mi je tek v dežju (tudi v snegu 😊). Zakaj? Preprosto zato, ker je to drugačen užitek. Večina jih v dežju ostane med štirimi stenami. To pa za mene pomeni zgolj eno – manj prometa, manj ljudi. Ko pada dež se počutim majhno pod milim nebom, a hkrati močno in vztrajno. Tek v dežju je kombinacija čudnega občutka in občutka, kot da si Forrest Gump 😊. Lepo vreme je super in vsi ga imamo radi, vendar pa dež prinese s seboj svežino.
Občasno zaidem tudi na katero izmed tekaških prireditev in prav lahko se zgodi, da bo na dan tekme deževalo. Zato je prav, če imamo vsaj eno izkušnjo s teka v dežju. Na ta način vsaj približno vemo kako se obnašati v takšnem vremenu. Na ta način se naučimo katero izbiro športne opreme je bolje imeti v primeru dežja. Sama sem imela pred leti že izkušnjo, ko smo tekači bili popolnoma premočeni že v štartni coni. A vendar smo bili na štartni črti in tudi odtekli smo, kar smo si zadali in na koncu z nasmeškom na obrazu, premočeni, pritekli v cilj. Nekateri takšnih dejanj ne razumejo, a zgolj zato, ker tega verjetno še niso izkusili. Pa vendar nikoli nikogar ne bi vsiljevala s svojim mnenjem o teku v dežju, ker nekateri imajo razloge zakaj jim to ni povšeči…
…in kaj je najboljše, ko zaključiš s tekom v dežju?
Po teku v dežju je daleč najboljše sleči premočena oblačila in stopiti pod topel tuš v kombinaciji odličnega občutka, da si se med tekom sprostil in naredil nekaj dobrega za sebe tako v fizičnem kot v psihološkem smislu. Zaradi teka v slabem vremenu se še nikoli nisem prehladila ali celo zaradi tega zbolela. Ravno nasprotno, moje izkušnje kažejo, da sem s tekom pridobila določeno vztrajnost, disciplino in tudi precej okrepljen imunski sistem.
Priznam, ko zaradi različnih okoliščin ne odtečem kar sem imela v mislih se počutim malce nesrečno. Pa čeprav dobro vem, da tek ni vse v življenju se zavedam, da sem z njim malce zasvojena. Tek mi pomeni svobodo, tek imam preprosto rada.