Le redki razumejo težje fizično delo, predanost in koncentracijo, kot so vrhunski športniki. Načeloma vstanejo zgodaj, opravijo ure treninga in se ne bojijo dela v telovadnici ali na igrišču. Izkazalo se je, da imajo mnogi podobno zavzetost tudi delovnem okolju.
A tu obstaja razlika. Vrhunski športniki razumejo kaj pomeni počitek. Vključitev počitka oz. odmor v načrt treninga je bistvenega pomena za uspešne rezultate in velike zmage.
Enako bi moralo veljati tudi v delovnem okolju. To je lahko še posebej zahtevno, kjer se cenijo dodatne ure v pisarni in ostali dodatki. Toda vključitev počitka v profesionalni trening – kot to počnejo profesionalni športniki je lahko ključnega pomena. Športniki se zavedajo, da uspeh pride le, ko ima telo možnost, da si odpočije od napornih treningov in tekem.
Enako velja za vse nas, ki delamo v delovnem okolju in ne v telovadnici. Ne delajmo pozno v večer, da bi opravili še eno kljukico na seznamu opravil. Namesto tega pravočasno zapustimo pisarno, preživimo večer ob početju nečesa prijetnega in se vrnimo prihodnje jutro na delo sveži in spočiti.
Smiselno je, da si postavimo mejo z delovnim časom kot npr. ne odgovarjajmo na službeno elektronsko pošto čez vikend. Takšna odločitev lahko dejansko izboljša osredotočenost pri delu. Gre za prepoznavanje duševne utrujenosti saj je duševna utrujenost tako resnična kot fizična utrujenost – tako kot telo potrebuje počitek, potrebuje počitek tudi naš um.
Pomemben je tudi naš spanec. Športniki razumejo pomen počitka bolj kot večina. Strokovnjaki za vzdržljivostne športe pogosto vključujejo dremež v svoj načrt treninga, da bi nadomestili dodatno obremenitev telesa. Elitni tekači vedo, da lahko pomanjkanje počitka vpliva na vsakodnevno zmogljivost in povzroči poškodbe. Čeprav je verjetnost poškodb na delovnem mestu (v pisarnah) manjša pa zmanjšano zaznavanje in zmanjšana osredotočenost vplivata na delo in produktivnost. Bolj, ko se približujemo večernih uram in uram spanca bolj si prizadevajmo, da izključimo zaslon (mobilni telefon, televizija, računalnik), izogibajmo se novicam, družbenim omrežjem. Dobrodošla je meditacija ali dihalna vadba, ki sprošča telo in tudi um.
Ni vedno lahko reči nekomu »ne« in vedno tudi ni mogoče. Včasih je v službi celo malo strašljivo reči »ne«. Toda s premorom ali počitkom si lahko ustvarimo več prostora, več časa za osredotočenost na tisto delo in projekte, kjer smo odlični. Reči »ne« pomeni preusmeriti pozornost na ključne naloge in povečanju produktivnosti. Ne samo, da pridobimo s tem več časa, temveč da smo pri nalogah bolj osredotočeni in produktivni.