Pogosto se zalotim pri razmišljanju, če sem v življenju dovolj strpna. Strpna do sebe in strpna do drugih. Ali hitro vzkipim? Ali odreagiram dovolj mirno? Ali pogosto odreagiram agresivno in »na prvo žogo?« Ali z mojim odzivom naredim drugemu krivico? Ali je moje odreagiranje vedno pravilno? Ali bi morala odreagirati bolj milo in premišljeno?
V teh dneh sem v čakalnici zdravstvenega doma opazovala medicinsko osebje – bilo je jutro, ko sem sedela v čakalnici in opazovala dogajanje. Ena medicinska sestra bolj prijazna od druge, ni jim bilo odveč pozdraviti vsakega pacienta, ga usmeriti, če je bilo to potrebno ali pa zgolj spregovoriti nekaj prijaznih besed s starejšo gospo, ki je zgledala malce prestrašeno.
Načeloma se imam za zelo strpno dekle, vendar včasih se zalotim, ko se zavem, da ima tudi strpnost svojo mejo in vem, da sem to mejo že velikokrat dosegla in tudi presegla.
Vendar nikoli ne preveč ali pregrobo.
Tega se kmalu zatem tudi zavem in nemalokrat mi je žal, da sem v dani situaciji odreagirala kot sem. Včasih preveč hitro in »pregrobo« včasih pa je takšna reakcija opravičena.
Vem in zavedam se, da smo vsi ljudje unikatni in kot takšne jih sprejemam ter spoštujem. Vsakdo od nas ima svoje želje, svoje težave in svoje navade.
Pomagati nekomu je absolutno vrlina in sem vedno pripravljena nekomu pristopiti na pomoč. Vendar je nekomu pomagati ali nekomu nekaj pomagati zaradi brezbrižnosti in površnosti, ogromna razlika.
Pogosto se srečujem z ljudmi pri katerih je moja strpnost na preizkušnji. Vedno se potrudim, da svoje delo opravim korektno. Pri sebi vem, da imam za strpnost svojo mejo, ki je relativno visoka. Vendar, ko vidim, da nekdo opravlja svoje delo brezbrižno, površno, brez kančka energije vedno poskušam »zamižati na eno oko«. Še bolj se moja strpnost zniža, ko vidim, da so takšne zadeve pogoste in pri vedno pri istih ljudeh. Sprašujem se kako, zakaj? Zakaj nekdo opravlja svojo delo zgolj zato, ker mora in seveda zgolj kolikor je minimalno potrebno. Nekatere ljudi težko razumem. Bodimo natančni, bodimo spoštljivi, bodimo uvidevni in upoštevajmo pravila, ki so tu z razlogom.
Sprašujem se, če sem do drugih preveč zahtevna in ali morda od drugih pričakujem preveč?