Tek mi pomeni veliko in tudi katero izmed udeležb na športni prireditvi prav tako. Nekatere tekaške prireditve so mi ostale še posebej v spominu zaradi različnih okoliščin.
Ne glede na to, da imam šport v srcu že od malih nog mi določeni teki pomenijo še nekaj več. Moje prvo tekaško tekmovanje je bilo v Kranju. Prvo tekmovanje, nekaj novega, v zraku pričakovanje teka na deset kilometrov. Še sedaj natanko vem kaj sem imela oblečeno in katere športne copate obute. Sledil je tek v mojem mestu, v Ljubljani in moj prvi polmaraton. Posebno doživetje. Nikakor ne morem mimo polmaratona v Istri, tek ob morju zgodaj spomladi ob prvi pripeki. Eden zanimivejših je tudi Novoletni tek 1. januarja s štartom ob 12. uri izpred mestne hiše v Ljubljani na vrh Ljubljanskega gradu. Malce drugačno, a tudi nič manj prijetno je bilo zastopanje tekaških službenih barv na Business run Ljubljana. Pa seveda moj skoraj najbolj pomemben – prvi polmaraton izven Slovenije.
Udeležba na teku Rekord Šmarne gore pa je v meni zapisana kot ena izmed najbolj zanimivih, srčnih »borb.« Sicer najkrajši tek, a eden najbolj napornejših. Če je v navadi, da je na tekaških prireditvah velika množica ljudi, ker je to pač »in« je tu ravno nasprotno. Na štartni črti ob vznožju Šmarne gore ni tako, zbere se peščica tekačev in zagotovo se najdejo le tisti, ki so se pripravljeni boriti, ki so pripravljeni »grizti v hrib« in dati vse od sebe na tekaškem vzponu na vrh. In ponosna sem, da se lahko vpišem v to skupino ljudi, ki je stala na štartni črti ob vznožju Šmarne gore in »grizla.«
To je le nekaj naštetih tekov izmed številnih. Vsak po svoje je zapisan v mojem srcu, a omenjeni so še posebni. Že sedaj se veselim mojih naslednjih tekov. Eden bo že zelo kmalu, že čez nekaj dni v Mariboru in potem v Ljubljani, Puli, Grazu, Novigradu, Kranjski Gori…